Pa smo začele. V ponedeljek, 19. julija se je v dvoranici Komuna v Kinu Šiška zbrala gručica žensk. SUPERTEČAJ krojenja in šivanja. Kot kaže, se te spretnosti spet vse bolj vračajo v življenje in punce smo vedoželjno poslušale in preizkušale kako se zriše lasten kroj. Kaj bi prerisovale neke kroje iz raznih Burd in podobnih revij, če to lahko s pomočjo geotrikotnika, svinčnika, šestila in barvic naredimo same :)

Še preden smo začele, smo se lahko prepričale, da nas je v roke dobila prava mojstrica. Kot je povedala Ana, sama šiva že od 7. razreda osnovne šole. Kasneje se je tudi izučila za modno oblikovalko, zdaj pa bi rada bila še arhitektka. Večna študentka, torej. :D  A pustimo študij pri miru – zdaj so počitnice in čas je, da se naučimo še kaj novega in nadvse zanimivega.

Na prvem tečaju smo izvedele, da za zris kroja potrebujemo dve vrsti mer – izmerjene mere in izračunane mere, saj le tako dobimo najprej kroj in nato še oblačilo, ki bo prav novemu lastniku.

Naučile smo se tudi, katere dele telesa je potrebno izmeriti in kako moramo to narediti. Potem se je začelo zares. Ana nam je že takoj na začetku razdelila delovne liste, kjer so bili – poleg vseh drugih podatkov – tudi pravi podatki za zris osnovnega ženskega kroja. Vzele smo prazne liste, dobile posebno ravnilce, da smo lahko kroj risale v merilu 1:4, in začele so nastajati prve črte, mreže, točke itd. Pri risanju sem ugotovila, da moram naslednjič s sabo namesto navadnega ravnila vzeti geotrikotnik, da bom lahko lažje in natančneje zrisala več pravih kotov in vzporednic.

Med poslušanjem, spraševanjem po ponovni razlagi in risanjem, smo se pokrepčale tudi z vodo ali cedevito in piškoti, ki jih je za nas pripravila Ana. Sicer smo bile za prvič še nekoliko tiho in sramežljive, a sem prepričana, da bo pravo žensko klepetavo vzdušje tukaj že v četrtek, ko se ponovno dobimo. Če nič drugega, bomo lahko na ves glas razpravljale, kako zelo smo se zabavale ob delanju domače naloge. Ja, tudi domača naloga nas čaka. Edino pravilno, če vprašate mene. Tako se bomo res primorane nekaj naučiti. Sicer pa verjamem, da smo se na SUPERTEČAJ prijavile prav zato, da se nekaj naučimo in to tudi spravimo v življenje.

Komaj čakam drugo srečanje, ko se bomo že igrale z modelacijo – to pomeni, da si bomo lahko izmišljevale, kako bomo iz osnovnega kroja naredile naš lastni kroj. Počasi se spreminjamo v prave modne oblikovalke ;)

Kandela